Omemba: Goran Lukić

»Ne pričakujemo, da se bodo zadeve spremenile čez noč, a ne moremo biti tiho.«

»Nekako je zelo grenak občutek, da ima roka pravice zelo dolgo časovnico.«

»Skratka, ubogi delodajalec, to je v razsodbi napisano že v izreku.«

»Ta delavec je starejši, ni oseba, ki bi delovala grozeče, daleč od tega.«

»Nesporno je, da delavke in delavci vse do danes niso dobili teh plač in jim niso bili plačani prispevki ter da so to kršitve temeljnih pravic delavcev.«

»Ko so se te nepravilnosti dogajale, so se delavke obračale na ministrstvo za javno upravo.«

»Tako kot drugod pa je tudi v Sloveniji težava v zelo visokih dokaznih standardih, zaradi katerih se lahko sodni postopki vlečejo tudi nekaj let.«

»Seveda je treba delati korake naprej.«

»To se že leta dogaja pri poletnem regresu. Delodajalec si na ta način očisti roke in reče, da je to izplačal, potem pa naroči delavcem, da naj ta denar vrnejo.«

»Zimski regres ni pralnica denarja.«

»V zvezi s tem bi bilo treba najti rešitev, zakonodajalec bi jo moral predvideti.«

»Nelikvidnost je lahko zelo spolzka beseda in pričakujemo, da jo bodo delovni inšpektorji zelo natančno preučili.«

»Če delodajalec ne zagotovi dela, to ni volja ali krivda delavca in delodajalec zato ne sme obračunati letnega dopusta. Ne sme mu pisati minusa ur in to ni neupravičena odsotnost.«

»Velikokrat gre za fizične delavce in delavke, ki pričakujejo normalen delovni odnos, tudi normalen odnos z delodajalcem, v zameno pa dobijo odjavo.«

»Po treh mesecih na novem delovnem mestu še vedno vsak dan slišim kakšno novo nenapisano pravilo.«

»Naslednjič, ko ne bo dela zame, moram prej domov, tudi po tri ure. To se prav tako trga od dopusta.«

»Spakirali smo že, ker smo vedeli, da bomo pobegnili. Po službi smo počistili restavracijo, vse smo počistili. Okoli treh ponoči smo pobegnili.«

»Tepel nas je in klofutal. Rekel je, da se šali. Zame to ni šala.«

»Ves čas je vpil. Bil sem pomočnik v kuhinji, ampak pri Ribiču sem delal marsikaj.«

»Upravna enota Tolmin je vrhunska. Tudi če imamo včasih kakšen zaplet.«

»To so lari fari zadeve. Dajte razumeti to.«

»Minister Boštjan Poklukar je bil paralelka, mislim, da je bil dve leti prej v šoli na gostinski šoli na Bledu. Poznam ga od tam. Se pravi, smo gostinci.«

»Pridejo zasebno, a to ni neka stalnica.«

»Če čiste vesti ne bi imel, se ne bi mogel udeležiti gospodarske delegacije v Manili, ne bi mogel biti na veleposlaništvu …«

»Da bi jaz vedel, ne. Jaz uradno ne. Če bi kar koli bilo, jaz upam vsaj toliko korektno, da bi me obvestili, uradno (…)«

»Sestanek je bil namenjen izmenjavi informacij, ki se navezujejo na kaznivo dejanje trgovine z ljudmi (…)«

»Seznanjen sem bil, da sem bil prodan za 5000 evrov [...] in da je bil dogovor, da za ta znesek delamo po najmanj 300 ur na mesec za 900 evrov plače.«

»2600 evrov Alešu, 1000 evrov filipinski agenciji. Vse stroške smo morali plačati sami. Zato smo potrebovali 5000 evrov, samo da smo prišli v Slovenijo.«

»To ni res. On je plačal storitev, ki jo je naročil, in to je to.«

»Vsi skupaj smo urejali vrt gostilne. Mislim, da je prav, da če nimaš dela, zaslužiš tistih šest ur z nekim delom, kajne?«